Med 23. in 26. majem bo Evropa odločala o svoji prihodnosti na evropskih parlamentarnih volitvah. Slovenci bomo na volišča odšli v nedeljo, 26. maja; o pomembnosti oddaje svojega glasu, posledicah volitev in priložnostih za mlade smo tokrat povprašali evropskega poslanca g. Lojzeta Peterleta.
1. Zakaj je pomembno, da gredo mladi na volitve za Evropski parlament?
Ko se pogovarjam z mladimi, velikokrat slišim, da jih politika ne zanima. Ampak zavedati se je treba, da je to politično dejanje, saj se odločitev prepusti nekomu drugemu. Treba se je vprašati, ali odločitev raje prepustim tistemu, ki bo šel na volitve, ali se jih udeležim in povem svoje mnenje preko odločitve na volišču.
Evropo čakajo težki časi. Na evropskih volitvah se odloča o prihodnosti Evrope in želim, da se mladi informirano odločijo o tem, kakšno prihodnost želijo. Ne želim ponovitve napake, ki so jo mladi storili v Veliki Britaniji, ko so odločanje prepustili neki drugi generaciji, sami pa bodo morali živeti s posledicami te odločitve. Če želijo Evropo sooblikovati v prihodnosti, je pomembno, da to jasno izrazijo. Mladi lahko s pomočjo znanja in kakovosti osebnosti ponudijo tisto, kar ta svet potrebuje.
2. Kaj svetujete tistim, ki bi volili, vendar se ne najdejo v programu nobenega izmed kandidatov?
Politika je vedno kompromis. Predlagal bi, da se mladi informirajo, kaj je kdo od kandidatov storil do sedaj ter pogledajo njegove pobude in aktivnosti. Tako naj izberejo najboljši približek svojega idealnega kandidata. Seveda pa je pomembno, da volivci spremljajo delo poslanca oz. poslanke tudi po izvolitvi ter ga opozarjajo na probleme, s katerimi se soočajo. Pri svojem delu nisem nikoli zavrnil nikogar, ki se je s problemom obrnil name. Važno pa je, da poveste tistim, ki jih naslavljate, da imate rešitve, da razmišljate o prihodnosti.
3. Zakaj je neudeležba na volitvah lahko škodljiva?
Neudeležba na volitvah je večkrat v zgodovini že prinesla sprejem slabih odločitev. Zadnja izmed teh, ki je vplivala na celotno Evropo, je bil Brexit, katerega razplet spremljamo sedaj. Neudeležba mladih, ki so večinoma proevropski, je pomenila zmago sil, ki so se zavzemale za izstop iz Evropske zveze. Zato je ključno, da mladi volijo. To govorim tudi skupinam dijakov in dijakinj, ki obiskujejo mojo pisarno – važno je, da sporočite svojo odločitev, saj bo drugače odločil tisti, ki bo šel na volitve.
4. Kakšne spremembe pričakujete v delovanju Evropske unije po majskih volitvah?
Časi so zahtevni, Evropa ni v dobri koži. Desetletja je šlo v redu, dogajale so se širitve, imeli smo gospodarsko rast, prišli smo do evra… A kmalu je postalo jasno, da tako ne bo šlo v nedogled. Evropa se je znašla pred veliko zadrego, pred izzivom, kako naprej. Sam se ne bojim toliko evroskeptikov, mimogrede, ti so bili najbolj uspešni v bogatih zahodnih državah, v Veliki Britaniji. Skrbijo me tisti, ki so za Evropo, a se ne morejo dogovoriti, kakšno Evropo želijo. Danes manjkajo v Evropi skupni imenovalci. Temeljni evropski ideji sta spoštovanje dostojanstva in identitete vsakega ter delati skupaj. Ta skupaj je precej skopnel. Marsikaj, za kar so se države dogovorile, ali kar je sprejel Evropski parlament, ne deluje.
Mir v Evropi s svobodo gibanja ni samoumeven. Videl sem razdeljeno Evropo in je ne bi rad videl še enkrat. Zato se trudim za dialog, tako medgeneracijski, kot tudi za dialog med Vzhodom in Zahodom Evrope. Moramo se dobro razumeti, če se hočemo na podlagi istih vrednost in načel odločati za skupno prihodnost in preživetje evropskega projekta.
5. Kakšne priložnosti namenjate mladim?
Mladi so v moji pisarni vedno dobrodošli. Povprečna starost ljudi moje ekipe je 35 let. V času mojega delovanja v Evropskem parlamentu je skoraj 200 mladih dobilo priložnost pridobitve dragocene evropske izkušnje preko plačanega pripravništva. Tisti, ki so imeli voljo in znanje, so dosegli svoj cilj tudi zaradi te izkušnje. S to prakso nameravam nadaljevati v prihodnjem mandatu in se veselim dela z vami.