Evropski parlament
Evropski parlament je edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije in ena največjih demokratičnih skupščin na svetu. Njegovih 751 poslancev zastopa več kot 500 milijonov državljanov EU. Vsakih pet let jih volijo volivci iz vseh 28 držav članic, tudi Slovenke in Slovenci. Evropski parlament skupaj s Svetom EU sprejema evropsko zakonodajo, potrjuje proračun in nadzira dejavnosti institucij Evropske unije. Potrjuje sestavo Evropske komisije, pridružitev novih držav Evropski uniji in številne mednarodne pogodbe. Velik pomen ima na zunanjepolitičnem prizorišču in je zelo aktiven pri spoštovanju in zagotavljanju človekovih pravic v Evropi in svetu.
Za poslance kot predstavnike vseh evropskih državljanov je postala večjezičnost v Parlamentu ena njegovih najpomembnejših vidikov. Parlamentarni dokumenti so objavljeni v vseh uradnih jezikih EU in vsak poslanec Evropskega parlamenta ima pravico, da govori v katerem koli uradnem jeziku.
Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, kjer se odvijajo plenarna zasedanja, ostale aktivnosti pa potekajo še v Bruslju in Luksemburgu.
VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Vsak polnoletni državljan vsake države članice EU ima pravico, da v državi, kjer prebiva, voli ali je izvoljen v Evropski parlament.
Prve neposredne volitve v Evropski parlament so potekale leta 1979, v Sloveniji pa smo svojih sedem zastopnikov prvič izvolili 13. junija 2004. Danes slovenske državljane v Evropskem parlamentu zastopa osem poslancev.
Mandat Evropskega parlamenta traja pet let, njegov predsednik pa je izvoljen za obdobje dveh let in pol.
ORGANIZACIJA DELA
PARLAMENTARNI ODBORI
Poslanci delujejo v parlamentarnih odborih, ki so specializirani za posamezna področja:
- odbor za zunanje zadeve AFET
- odbor za razvoj DEVE
- odbor za mednarodno trgovino INTA
- odbor za proračun BUDG
- odbor za proračunski nadzor CONT
- odbor za ekonomske in monetarne zadeve ECON
- odbor za zaposlovanje in socialne zadeve EMPL
- odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ENVI
- odbor za industrijo, raziskave in energetiko ITRE
- odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov IMCO
- odbor za promet in turizem TRAN
- odbor za regionalni razvoj REGI
- odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja AGRI
- odbor za ribištvo PECH
- odbor za kulturo in izobraževanje CULT
- odbor za pravne zadeve JURI
- odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve LIBE
- odbor za ustavne zadeve AFCO
- odbor za pravice žensk in enakost spolov FEMM
- odbor za peticije PETI
- posebni odbor za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom TAXE
POLITIČNE SKUPINE
Poslanci so v Evropskem parlamentu razdeljeni glede na strankarsko pripadnost. Združeni so v politične skupine, kjer tako lahko bolje zastopajo svoja stališča.
Trenutno je v Parlamentu sedem političnih skupin in neopredeljeni, samostojni poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini. Za oblikovanje politične skupine je potrebnih najmanj 25 poslancev, izvoljeni pa morajo biti v najmanj četrtini držav članic. Vsak poslanec lahko pripada le eni politični skupini. Poslanci v Evropskem parlamentu torej niso predstavniki nacionalnih delegacij, temveč političnih skupin, ki združujejo poslance iz več kot 200 nacionalnih političnih strank.
PLENARNA ZASEDANJA
Parlamentarni odbori, ki se običajno srečujejo v Bruslju, pripravljajo gradiva za plenarna zasedanja.
Odbori razpravljajo o poročilih, ki jih pripravi poročevalec odbora. Ko odbor sprejme poročilo, ga predstavi političnim skupinam, te pa ga obravnavajo glede na svojo politično usmerjenost. Odločitve o končnem besedilu poročila in s tem stališču Evropskega parlamenta sprejemajo poslanci na plenarnih zasedanjih, ki potekajo vsak mesec v Strasbourgu. Poslanci so v Strasbourgu dvanajstkrat na leto.
GENERALNI SEKRETARIAT
V Evropskem parlamentu je zaposlenih približno 6000 uradnikov, od tega ena tretjina prevajalcev, saj Evropski parlament skrbi, da delo poteka v vseh uradnih jezikih EU.
EVROPSKI PARLAMENT IN DRŽAVL JANI
Vsak državljan lahko stopi v stik s poslanci ali pregleduje dokumente Evropskega parlamenta v svojem
jeziku. Lahko se pritoži evropskemu varuhu človekovih pravic, ki ga imenuje Evropski parlament ali Evropskemu parlamentu predloži peticijo. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe lahko milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU z državljansko pobudo od Evropske komisije zahteva, da oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti.
Podrobnejše informacije lahko najdete na spletni strani:
INFORMACIJSKA PISARNA EVROPSKEGA PARLAMENTA V SLOVENIJI
V pomoč državljanom so tudi Informacijske pisarne Evropskega parlamenta, ki delujejo v vseh državah članicah. Namen informacijskih pisarn v prestolnicah držav članic je predstaviti in pojasniti delo evropskega parlamenta, pri čemer je največ pozornosti namenjene mladim.
V Sloveniji nas najdete na www.europarl.si
Informacijska pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji Dunajska 20, 1000 Ljubljana epljubljana@ep.europa.eu www.europarl.europa.eu |