Naziv evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 sta Nova Gorica in italijanska Gorica zasluženo osvojili zahvaljujoč marljivi ekipi, ki je s svojo obetavno vizijo uspešno prepričala izbirno komisijo. Pogovarjali smo se s Katarino Kogoj, članico GO! 2025 ekipe in soustvarjalko goriške zgodbe evropskih razsežnosti. Sogovornica nam je predstavila nekaj projektov in podrobneje spregovorila o razvoju, gospodarski rasti in vitalnosti kot zapuščini EPK.
Pobuda EPK je za sleherno evropsko prestolnico kulture pomembna predvsem zaradi svoje zapuščine. Na vaši spletni strani omenjate predvidene dolgoročne učinke, ki jih bo pobuda EPK imela na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju ter urbanem razvoju. Slednji je že v polnem razmahu, najavljeni projekti preurejanja urbanistične zasnove obmejnega prostora pa so javnosti že dostopni. V gospodarskem sektorju je prav tako že prišlo do čezmejnega sodelovanja, zanimata nas torej kulturni in socialni sektor. Bi nam lahko morda zaupali kakšne projekte, ki bodo v goriškem prostoru pustili zapuščino v teh dveh sektorjih?
Projektov na kulturnem in socialnem področju je veliko, trenutno nam delo na tem področju nekoliko otežuje pandemija. Navkljub izbruhu koronavirusa smo sicer marca 2020 začeli izvajati zelo uspešen projekt, ki je pritegnil veliko množico slovenskih in italijanskih maternih govorcev. Organizirali smo brezplačne spletne jezikovne tečaje slovenščine in italijanščine, odziv je bil izjemen. Veseli nas predvsem dejstvo, da na naš elektronski naslov še vedno prihajajo povpraševanja za nadaljevanje tečaja. Želja po razumevanju čezmejnega jezika in posledično kulture je svojevrsten pečat, ki ga bo pobuda EPK pustila v socialnem in kulturnem sektorju. Sicer pa obilica idej vključuje tudi projekt Sanje Popov Leban in Zavoda MINK v Tolminu, Invisible Women. Evropa ni zgolj entiteta, ki združuje in povezuje številčnejše evropske narode, dejstvo je, da Evropo sestavlja skupek številnih manjših etničnih skupnosti, ki žal velikokrat ostanejo pozabljene, neslišane in potisnjene v ozadje. Projekt Invisible Women v ospredje postavlja prav takšne etnične skupnosti, prizadevamo si namreč, da spoznamo zgodbe ljudi, s katerimi sobivamo, ter jih naredimo bolj opazne in posledično poudarimo pomembnost multikulturnosti. Naj kot primer izpostavim kitajsko in rusko skupnost, ki sta na območju italijanske Gorice zelo številni, vendar v družbi komaj opazni.
Poleg omenjenih štirih sektorjev, kjer si vaša ekipa prizadeva, da EPK pusti pečat, kaj bi radi še izpostavili, kaj je tisto glavno vodilo ekipe GO! 2025?
Naša ekipa si prizadeva, da bo EPK resnično naš, goriški projekt. Želimo si sodelovanja z domačini, tako mladino kot tudi nekoliko izkušenejšim prebivalstvom. Projekt EPK vidimo kot neke vrste katalizator lokalnih idej, naše okolje ima namreč ogromno možnosti, tu živi veliko kreativnih in delavnih ljudi, pripravljenih na lansiranje neverjetnih projektov. Želimo si, da ti projekti zaživijo in da se vsi od izvira do izliva reke Soče počutijo del večje, čezmejne in evropske zgodbe. Največja želja, ki sovpada z zapuščino EPK, je ustvarjanje okolja, ki privablja nove potenciale in energijo in kjer bi si ljudje želeli nekaj ustvariti oziroma razviti.
Ekipa in slogan GO! Borderless: tiči zadaj kakšna zanimiva zgodba?
Z »GO!« je že izvorna skupina, ki je začela pripravljati kandidaturo, želela z imenom samim povezati širše goriško območje. Tu se namreč tako v Sloveniji kot tudi v Italiji registrske tablice vozil začnejo z GO. Obenem lahko »GO!« beremo tudi angleško kot poziv k akciji. Naš glavni slogan GO! Borderless (pojdimo brezmejno!) poudarja brisanje mej med kulturo in tehnologijo, med generacijskimi razlikami, med mestom in podeželjem in tako dalje. Poseben momentum je slogan dosegel ravno v času pandemije koronavirusa. Pred pandemijo smo vse od leta 2007 živeli brez meje, Gorici sta bili eno veliko somestje. Pandemija je s seboj prinesla ograjo na Trg Evrope ter betonske prepreke na manjše mejne prehode. Nenadoma smo vsi spoznali, da meje dejansko še obstajajo, GO! Borderless slogan je posledično postal posebno pomenljiv.
Ali razvijate kakšen poseben projekt, ki bo Gorici postavil na evropski zemljevid turističnih destinacij? Bi nam mogoče lahko zaupali, za kaj gre?
Goriški prostor je zelo specifičen, saj gre za okolje v objemu narave. Prebivalci živimo v sožitju z naravo, velika večina nas ima dostop do svojega vrtička, stremimo k določeni meri samozadostnosti, kar je trenutno zelo aktualna evropska tematika. Naš prostor oziroma Vipavsko dolino je Lonely Planet leta 2018 uvrstil na lestvico 10 najboljših destinacij v Evropi, Forbes Magazine je Slovenijo prepoznal kot eno izmed sedmih držav, ki ima možnost postati elitna destinacija, in Condé Nast Traveller je Slovenijo uvrstil na prvo mesto najbolj zaželenih turističnih destinacij za leto 2021. V poslovnem okolju mednarodnega turizma je Slovenija že poznana kot vzhajajoča zvezda turizma. Naša regija je enološko in gastronomsko izjemno razvita in se med drugim lahko pohvali z največ Michellinovimi zvezdicami v Sloveniji. Pri snovanju turistične strategije se bomo povezali s Slovensko turistično organizacijo (STO) in predstavili zgodbe povezovanja z naravo, skupaj z raznimi partnerskimi zavodi iz Goriških Brd, Posočja, Vipavske doline in s Krasa. En izmed ciljev naših projektov, ki smo jih razdelili na štiri stebre, je seveda privabljanje turistov.
Bi nam lahko povedali kaj več o omenjenih štirih stebrih?
Zasnov
a našega programa ima štiri temeljne gradnike, osnova je EPICenter, ki bo postavljen na Trg Evrope. Projekt, povezan s tem, je postavitev muzeja na omenjenem trgu, kjer bo interpretirana zgodovina 20. stoletja. Vsaka zgodba ima več plati se navezuje na dejstvo, da se interpretaciji zgodovine med Slovenijo in Italijo precej razlikujeta. V muzej bo mogoče vstopiti z italijanske in s slovenske strani, obiskovalec bo torej deležen obeh zgodb. Projekt se bo dotaknil tudi težjih in kočljivih aktualnih vprašanj, odgovori nanje pa so ključni za mirno in produktivno sobivanje Goričanov. Drugi temeljni gradnik smo poimenovali GO! SHARE, s projekti v tem sklopu si želimo premostiti komunikacijske ovire, ki nastanejo zaradi kulturnih, jezikovnih in drugih razlik. Plesna predstava Borderless Body, ki se bo odvijala v solkanskem kamnolomu, nam bo s kibernetskim pridihom predstavila paralele v preseganju bioloških zmogljivosti. Tretji gradnik je GO! EUROPE, ki poudarja brezmejnost oziroma projekte, ki se dotikajo tematike meja. Četrti gradnik smo poimenovali GO! GREEN, nanaša pa se na kulinariko in teme povezane z naravo, kot je denimo »naravoverstvo« ter razvoj standardov za zero-waste festivale, slednje je zelo aktualno v Tolminu, mestecu, znanem po velikem številu festivalov.
GO! 2025 je prvi primer v Evropski uniji, da je naziv EPK podeljen čezmejni kandidaturi. Predvsem nas zanima, kako je sploh prišlo do pobude, kdo je bil tisti idejni oče oziroma mati?
Ideja je začela zoreti že zelo zgodaj, dobrih pet let nazaj. Pobudniki in člani ekipe so se skozi čas spreminjali, vendar je bilo že od nekdaj povsem jasno, da se v projekt, kot je EPK, Gorici podata skupaj, saj sta zaradi okolja in zgodovine, ki ju povezujeta, postali nerazdružljivi. Od samih začetkov ekipo posledično sestavljajo tako slovenski kot tudi italijanski sodelavci. Osrednja oseba in gonilna sila, ki je bila pri pripravi že od samega začetka in bi jo res lahko imenovali mati projekta, je gotovo vodja kandidature Neda Rusjan Bric.
GO! Borderless je prva čezmejna kandidatura, ki ji je uspelo osvojiti naziv EPK. Podobna čezmejna sodelovanja so se že potegovala za naziv EPK, vendar do danes primera dobre prakse ni bilo. Ena naših prednosti je aktivno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), ustanovljeno s strani Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter-Vrtojba in italijanske Občine Gorica. EZTS GO lahko prejema in razpolaga z dodeljenimi slovenskimi in italijanskimi javnimi sredstvi, kar je velika prednost, ki smo jo mednarodni žiriji morali podrobno razložiti. Načrtujemo namreč, da bomo znotraj omenjenega združenja ustanovili samostojen oddelek za EPK, kar bi obšlo nekatere težave, s katerimi so se srečevali ostali čezmejno povezani kandidati.
Zanima nas tudi predvideno sodelovanje s sosednjimi občinami, predvsem z občino Brda, ki je v zadnjih letih postala pomembna turistična destinacija. Bi nam lahko mogoče zaupali kakšen projekt v nastajanju?
Trenutno smo povezani s 13 občinami severnoprimorske statistične regije in z Občino Komen na slovenski strani, ter 27 občinami iz Furlanije – Julijske krajine. Dosedanji projekti, ki smo jih prejeli s strani občin, gravitirajo okoli turizma, dediščine, festivalov, glasbe in likovnih razstav. Lista je res dolga, v prijavno knjigo smo lahko vpisali po dva projekta iz vsake občine. Pomembno nam je, da so regionalni projekti vezani na prvine in potrebe lokalnega okolja in naslavljajo zadeve, ki so lokalnemu prebivalstvu pomembne. Obenem pa je evropska vpetost ali dimenzija tisto, kar bo naredilo te programe in dogodke resnično atraktivne. V Cerknem je denimo v nastajanju projekt, ki v ospredje postavlja najstarejšo piščal na svetu iz Divjih bab, zamislili so si festival prastare in antične glasbe. Gre za specifično nišo, ki bo privabila navdušence s celega sveta. Občina Brda ima veliko uspešnih projektov in dogodkov, ki bodo še bolj zacveteli v času EPK. Naj izpostavim Art Circle, Osimsko cesto in prijavo na UNESCO, Brda Contemporary Music Festival, in tudi športne prireditve kot je Brda&Collio MTB Marathon.
Nenazadnje bi vas vprašali še o priložnostih zaposlitve oziroma študentskega dela v okviru EPK 2025, saj je to glavna tema naše spletne strani. Kakšne priložnosti bo torej Nova Gorica nudila mladim strokovnjakom diplomantom oziroma študentom v okviru EPK? Kje lahko sledimo razpisom?
Vsekakor si želimo sodelovanja s študenti in mladimi strokovnjaki, vendar smo trenutno v prehodnem obdobju, saj še nimamo organizacijske strukture. Najprej se moramo formirati kot entiteta, zaposliti umetniškega direktorja in glavnega vodjo projektov. Politika zaposlovanja bo seveda odvisna od njih, vem pa zagotovo, da bodo razpisi objavljeni na naši spletni strani www.go2025.eu. Z delom bo začela majhna ekipa, ki se bo do leta 2025 predvidoma razširila na 30 polno zaposlenih. V drugi prijavni knjigi smo predvideli, da bomo leta 2025 ustvarili še dodatnih 20 delovnih mest za polovični delovni čas oziroma študentsko zaposlitev ali pripravništvo. Naš cilj glede zaposlovanja mladih je tudi ustvarjanje novih delovnih mest v raznih gospodarskih panogah, ki se bodo razvijale zahvaljujoč EPK. Vsekakor pozivam vseh, ki so zainteresirani, da spremljajo našo spletno stran za morebitne razpise in ponudbe za sodelovanje.
Katarina, zahvaljujemo se vam za prijeten pogovor in izčrpne odgovore, želimo vam uspešno izvedbo vseh projektov.
Katarina Jarc