Med 23. in 26. majem bo Evropa odločala o svoji prihodnosti na evropskih parlamentarnih volitvah. Slovenci bomo na volišča odšli v nedeljo, 26. maja; o pomembnosti oddaje svojega glasu, posledicah volitev in priložnostih za mlade smo tokrat povprašali evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa.
1. Zakaj je pomembno, da gredo mladi na volitve v Evropski parlament?
Odgovoril vam bom tako kot odgovarjam svojima sinovoma: ker se ne bo nič spremenilo na bolje, če bomo
ves svoj angažma opravili s kavča in na Instagramu. Odločitve, ki zadevajo naše možnosti za izobraževanje,
potovanje, delo in ustvarjanje prihodnosti, bodo sprejete v vsakem primeru. Nekdo bo to naredil v našem
imenu. Če želimo, da je ta nekdo vsaj približno “na liniji” z nami, potem ga moramo pomagati izbrati.
2. Kaj svetujete tistim, ki bi volili, vendar se ne najdejo v programu nobenega izmed kandidatov?
To je že težje vprašanje 🙂 Glede na to, da nosilcev list na evropskih volitvah ni ravno nepregledno veliko, da
smo vsaj v tednih, ki nas ločijo do volitev, vsi kandidati zelo odprti za pogovore z državljani in da imam vsaj
jaz tako rekoč “vročo” linijo na svojem telefonu in v svoji pisarni, bi jim predlagal to, kar bi v njihovem
primeru storil sam. Poiskal bi telefonske številke tistih kandidatov, ki bi najbolj pritegnili mojo pozornost
oziroma bili najbližje mojim pogledom na svet, jih poklical ali jim poslal mail in se z njimi na štiri oči, iz
prve roke prepričal o tem, kdo so, v kaj verjamejo in kaj so pripravljeni storiti za dobro države. Investicija v
tak podvig? Nekaj časa. Izkušnja? Nekaj novih poznanstev in nekaj širše odprtih vrat do naslednjih
priložnosti.
3. Zakaj je neudeležba na volitvah lahko škodljiva?
Težko je govoriti o škodljivosti neudeležbe. Bolj o neodgovornosti. Predstavljajte si, da dobite vozovnico za
potovanje, ki je ne izkoristite. Rekli boste, da tega ni možno primerjati. A to ne drži. Enako kot si lahko na
potovanju, četudi v kraj, ki ga že poznate, nadejate novih spoznanj, novih poznanstev in novih priložnosti, ki
vas lahko tudi (usodno) spremenijo, tako si lahko do tega, da pomagate izvoliti človeka, ki vas od vseh na
seznamu kandidatov razume najbolje, nadejate, da bo z odločitvami, ki jih bo sprejemal v vašem imenu, vaše
popotovanje skozi življenje obogatil z več boljšimi priložnostmi.
4. Kakšne spremembe pričakujete v delovanju Evropske unije po majskih volitvah?
Majske volitve bodo gotovo nekoliko spremenile razmerja med političnimi skupinami v Evropskem
parlamentu. Ali se bo to odrazilo tudi v delovanju osrednjih ustanov Evropske unije, je težko reči. Sam bom
v prihodnjem mandatu, če bom izvoljen, gotovo posvetil veliko pozornosti za krepitev pomena in vpliva
instituta, ki mu pravimo evropska državljanska pobuda. Veste, da se je v minulih letih zgodilo nič koliko
pobud, ki zadevajo zelo konkretna in vsakodnevna vprašanja državljanov Unije, ki jih ustanove Unije še
opazile niso, kaj šele, da bi bili o njih sproženi kakršnikoli postopki.
Unija bo morala postati bolj prilagodljiva, bolj v službi ljudi in bolj osredotočena na reševanje, ne pa
poglabljanje problemov.
5. Kakšne priložnosti namenjate mladim?
Če me sprašujete po tem, kaj sem osebno že storil za mlade, potem navajam tiste, ki se mi zdijo
najpomembnejše: veliko prizadevanj sem posvetil boju proti prekarnemu delu, ki vse bolj postaja nova
oblika sužnjelastniških razmerij 21. stoletja, ki najbolj prizadene prav mlade. Opozarjal sem, da sistem ne
deluje, da številnim mladim niso zagotovljene temeljne delavske in socialne pravice, da se na to stanje
neskončne fleksibilnosti niso prilagodili ne zavodi za zaposlovanje, ki so ostali ujeti v povsem drugi časovni
dimenziji, niti banke, ki mladim ne odobravajo kreditov, zaradi česar ti praktično ne morejo načrtovati svojih
življenj. Opozarjal sem tudi na to, da so bili programi za spodbujanje zaposlovanja mladih, ki jih je v tem
mandatu sprejela Evropska unija, prevečkrat namenjeni predvsem izboljševanju statistik brezposelnosti in
iskanju hitrih, kratkoročnih rešitev, ne pa za ustvarjanje dolgoročnih kakovostnih zaposlitev, ki bi mladim
zares omogočile stabilnost in jim ponudile dostojno prihodnost. Ravno to se je namreč v praksi velikokrat
pokazalo, zato trg delovne sile za mlade še vedno v kar nekaj državah EU ostaja neprijazen.
Sicer pa vse, kar počnem kot poslanec, počnem z mislijo na to, da moramo Evropo pomladiti z idejami in
oplemenititi z izkušnjami starejših generacij. Zdi se mi, da je ključ do prihodnosti, kakršno si zaslužimo,
ravno v uglašenosti in povezanosti vseh generacij. A te ne bo, če bodo na volišča odhajali pretežno starejši
volivci, mladi pa bodo svojo voljo izražali zgolj z lajki in dislajki.