Med 23. in 26. majem bo Evropa odločala o svoji prihodnosti na evropskih parlamentarnih volitvah. Slovenci bomo na volišča odšli v nedeljo, 26. maja; o pomembnosti oddaje svojega glasu, posledicah volitev in priložnostih za mlade smo tokrat povprašali evropskega poslanca Iva Vajgla.
1. Zakaj je pomembno, da gredo mladi na volitve za Evropski parlament?
Družba, v kateri katerakoli od družbenih skupin, v tem primeru mladi, ne sodeluje v procesu sprejemanja odločitev, ni zares demokratična družba. Vključenost vseh je eden temeljnih pogojev sodobne demokracije, kar Evropska unija želi biti. Kandidirati in voliti na evropskih volitvah naj bo mladim izziv in način, kako si ukrojiti življenje v Uniji bolj po njihovi meri in v skladu z njihovimi željam, potrebami in ambicijami. Seveda pa naj pri tem ne pozabijo na druge, aktivno generacijo, starejše, priseljence, osebe s posebnimi potrebami idr.
2. Kaj svetujete tistim, ki bi volili, vendar se ne najdejo v programu nobenega izmed kandidatov?
Mladi naj izkoristijo možnost preferenčnega glasu in izberejo kandidata ali kandidatko za evropsko poslanko, ki ni nepopisan list, pač pa je o njem/ njej mogoče izvedeti kaj več kot nekaj piarovsko olepšanih predvolilnih fraz. Internet to omogoča, šteje pa predvsem osebna integriteta.
3. Zakaj je neudeležba na volitvah lahko škodljiva?
„Če ne boste šli na volitve, bo odločil nekdo namesto vas“, ni iz trte izvito. Če bi se mladi v Veliki Britaniji v večjem številu udeležili referenduma, se brexit ne bi zgodil. Več kot nazorna ilustracija tega, kaj se zgodi, če si pasiven in verjameš „da so vsi isti“, in da tvoj glas nič ne šteje. To preprosto ne drži. So razlike med strankami, kandidati in kandidatkami, samo pozanimati se je treba!
4. Kakšne spremembe pričakujete v delovanju Evropske unije po majskih volitvah?
V pomanjkanju resnih, domišljenih in vsebinskih rešitev za težave, ki tarejo Unijo (socialna izključenost, pomanjkanje kakovostnih delovnih mest, neučinkovita migracijska politika, staranje prebivalstva, legitimitetna kriza institucij EU ipd.) utegnejo prevladati populistični ponudniki „instant“ rešitev in pridigarji „novega družbena reda“ – bojte se teh praznoglavih demagogov! Tako kot v življenju ni bližnjic, jih tudi v politiki ni. Potrebujemo novo družbeno soglasje o ključnih razvojnih ciljih, do tega pa lahko pridemo le v strpnem in spoštljivem dialogu, ob upoštevanju stroke in vztrajanju na proceduri „kot materi demokracije“.
5. Kakšne priložnosti namenjate mladim?
Mladi si morate svoje priložnosti izboriti predvsem sami, ob iskanju zavezništva z drugimi družbenimi skupinami, zato ne pozabite na medgeneracijski dialog. Dedki in babici nismo dobri le za varstvo otrok, uporabite naše izkušnje.