Med 23. in 26. majem bo Evropa odločala o svoji prihodnosti na evropskih parlamentarnih volitvah. Slovenci bomo na volišča odšli v nedeljo, 26. maja; o pomembnosti oddaje svojega glasu, posledicah volitev in priložnostih za mlade smo tokrat povprašali evropsko poslanko mag. Tanjo Fajon.
1. Zakaj je pomembno, da gredo mladi na volitve za Evropski parlament?
Evropske volitve 2019 bodo verjetno najbolj pomembne do zdaj. Vprašanje obstoja EU, kot jo poznamo do danes, ni samoumevna, kot niso samoumevni mir, stabilnost in visoki evropski standardi, ki zagotavljajo demokracijo, vladavino prava, temeljne pravice. Opažamo, da države ne delujejo več v solidarnosti in ne uspejo dosegati soglasij. Vse več je nacionalizma in vzpon vsakršnega ekstremizma je lahko nevaren in gre lahko predaleč.
Mladi so tisti, ki jih mora evropska prihodnost najbolj zadevati. Danes uživajo ugodnosti Erasmusa, brez EU teh ne bo več. Verjamem, da se mladi večkrat ne počutijo slišani, vendar, kdor je tiho, je težko slišan.
Udeležba na volitvah je nujna in z njo bodo mladi pokazali, da jim je mar v kakšni Evropi želijo živeti.
2. Kaj svetujete tistim, ki bi volili, vendar se ne najdejo v programu nobenega izmed kandidatov?
Kandidat, ki bi popolnoma ustrezal vsakemu volivcu, ne obstaja. A vendar je ponudba dovolj raznolika, da je mogoče v njej najti usmeritev. ki volivcu najbolj ugaja. Potrebno je zasledovati cilje EU in se informirati o izzivih, pobudah in aktivnostih kandidata ali stranke. Glas na volitvah je glas, da nam ni vseeno v kaki Sloveniji in Evropi bomo živeli.
Navsezadnje pa v EU politiki primanjkuje mladih obrazov, čemu ne bi kandidirali? Pasivna udeležba ni edina možnost sodelovanja pri volitvah.
3. Zakaj je neudeležba na volitvah lahko škodljiva?
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Nizka udeležba pod vprašaj postavlja verodostojnost izvoljenih, njihovo poslanstvo je zato od začetka ohromljeno. Kot aktivnim državljanom nam preprosto ne sme biti vseeno. Če ne volimo, je bolje, da tudi molčimo, ko nam kaj ni všeč.
4. Kakšne spremembe pričakujete v delovanju Evropske unije po majskih volitvah?
Pred končnim izidom volitev je težko napovedati spremembe v katerikoli smeri. Iskreno upam na višjo udeležbo. Angažma institucij v letošnjo kampanijo je izjemen, saj jih je očitno strah, kaj bi se lahko zgodilo. Po vsej Evropi smo po vrsti kriz zabeležili porast nacioanlizma, nevarne populistične in nacionalistične retorike. Širijo se sovražni govor in dezinformacije. Tudi zunanje vplivi so močni, ruski in ameriški. Volilna udeležba je vsekakor največji izziv, s katerim se bomo morali letos soočiti.
5. Kakšne priložnosti namenjate mladim?
Parlament od nekdaj podpira tesno sodelovanje med državami članicami na področju mladih. Spremlja oblikovanje mladinskih politik ter vztrajno pozornost namenja strategiji EU za mlade, posebej ko gre za vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja o izvajanju programov ERASMUS, ERASMUS+, jamstvo za mlade, Evropska solidarnostna enota, politike o zaščiti otroka… V EP spodbujamo udeležbo mladih v državljanskem in demokratičnem življenju, povezovanje mladih po vsej EU in zunaj nje, ter da se podprejo prostovoljstvo, učna mobilnost, solidarnost in medkulturno razumevanje. Potrebujemo glas mladih na naslednjih evropskih volitvah. EU demokracija in integracija potrebujeta glas mladih. Pojdite na volitve, bodite aktivni.