Evropska unija ima vpliv na naše službe, družinsko življenje, zdravstvo, potovanja, hobije, varnost, potrošniške odločitve, socialne pravice in še na mnogo drugih področjih. Vpliva na to, kje živimo, kako se preživljamo in kaj počnemo v prostem času. Na spletni strani Kaj Evropa počne zame je zbranih nekaj podatkov o tem, kaj EU počne za vsakega posameznika.
Kaj EU počne zame v moji regiji?
V času pisanja tega članka smo lahko na omenjeni spletni strani našli prek 1500 zabeležk glede vpliva EU na regionalni in mestni ravni, od tega 15 v Sloveniji.
Poglejmo si projekt ureditve avtobusnih postajališč v Ljubljani, pri katerih so sredstva Kohezijskega sklada skupaj s sredstvi Republike Slovenije znašala 400 000 evrov. Namen projekta je bil omogočiti trajnostno mobilnost v Ljubljani. V okviru projekta so poskrbeli za ureditev sedmih avtobusnih postajališč z izogibališčem in nadstrešnico, ki so opremljena s prikazovalnikom prihoda avtobusov. Evropski skladi so na primer vložili skoraj tri milijone evrov v izgradnjo prizidka hotela Kristal v Dolenjskih toplicah, ki je tako povezan z Wellness centrom Balnea. Terme vsako leto obišče veliko domačih in tujih gostov. Namen projekta je bil povečati število obiskovalcev v regiji ter spodbuditi razvoj turističnih dejavnosti.
Kaj EU počne v mojem življenju?
Evropska unija ima velik vpliv tudi na življenje vsakega posameznika. Na spletni strani Kaj Evropa počne zame najdemo prek 500 zapisov o tem, kaj EU počne za vsakega posameznika. V nadaljevanju si bomo poleg trenutno aktualnega dela od doma pogledali, kako EU skrbi za vključevanje mladih v politiko.
V EU približno petina ljudi dela od doma. Epidemija koronavirusnih obolenj je ta delež še dodatno povečala. Delo od doma delavcem prihrani čas, ki bi ga sicer porabili za vožnjo na in z dela, vendar pa lahko vodi k težavam v ravnovesju med delom in počitkom ter lahko pripomore k občutku osamljenosti. Evropska unija je leta 2002 sprejela okvirni sporazum o delu na daljavo, ki je močno izboljšal zaščito delavcev na daljavo ter določil pravila, da morajo tovrstni delavci uživati enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Smernice zajemajo varstvo podatkov, zasebnost, organizacijo dela, zdravje in varnost na delovnem mestu, usposabljanje in možnosti napredovanja. Države članice sporazum uveljavljajo v okviru lastne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Na splošno za vse delavce, tako tiste, ki delajo od doma in mobilne delavce, kot tudi tiste, ki delajo v prostorih delodajalca, veljajo evropski predpisi o delovnem času, zdravju in varnosti, ki določajo standarde za najdaljši delovni čas, dnevni in tedenski počitek, letni dopust ter nočno in izmensko delo, uporabo varnostne opreme, ureditev delovnega mesta tako, da upoštevajo ergonomičnost in tako naprej. Statistike in poročila glede obsega dela na daljavo ter učinkih tovrstnega dela pripravljata Eurofond in Eurostat.
EU udejstvovanje mladih v politiki spodbuja predvsem prek programa Erasmus+, v okviru katerega financira mladinske izmenjave in projekte, ki v Evropi spodbujajo k udeležbi v demokratičnem življenju in aktivemu državljanstvu, k sodelovanju pa mlade vabijo tudi na najvišjih ravneh EU. EU mladim omogoča da v 18-mesečnih političnih ciklih širijo svoj pogled na izbrane politične teme, kar lahko storijo prek Mladinskega portala. Prav tako mladi Evropejci skupaj z vrstniki iz Afrike sodelujejo pri oblikovanju zunanje politik EU. Poleg navedenega EU oblikuje program Euroscola, s pomočjo katerega lahko dijaki občutijo, kako je biti poslanec za en dan v Strasbourgu, na Evropski prireditvi za mlade pa lahko vsaki dve leti delijo svoje mnenje glede prihodnosti EU.
Kako EU vpliva na posamezne politike?
Evropska unija lahko na posameznih področjih vpliva le takrat, kadar lahko države članice cilje skupaj dosežejo lažje in bolje, kot če bi ukrepale vsaka zase.
Poglejmo si na primer, kaj Evropska unija počne na področju varstva potrošniških pravic. Prva pravila s področja varovanja potrošnikov so se na ravni EU pojavila v sedemdsetih letih dvajsetega stoletja. Kljub temu je anketa leta 2016 pokazala, da je imel vsak peti evropski potrošnik v zadnjem letu razlog za pritožbo. Čezmejno sodelovanje na področju varstva potrošnikov se je močno okrepilo leta 2014, pred dvema letoma pa je Evropska komisija predlagala nov dogovor za potrošnike, v katerem se je zavzela za odpravo pristojbin za gostovanje v EU, sprejetje zakonodaje za spodbujanje udeležbe potrošnikov na enotnem digitalnem trgu, reforme pravil o varstvu potrošnikov, krepitev pravic odjemalcev energije in potnikov ter se zavzela za obravnavo neenotne kakovosti živil z isto blagovno znamko. EU si v okviru potrošnikega blaga zavzema še za daljšo dobo izdelkov ter za višjo kakovost nekmetijskih in industrijskih izdelkov, bolj pošteno označevanje živil in primerljive maloprodajne finančne storitve (na primer vodenje bančnega računa).
Še več o tem, kaj Evropska unija počne za vas, si lahko ogledate na spletni strani Kaj Evropa počne zame.
Tadej Kobal