Že vse od leta 2019 lahko prek medijev beremo, da bo Slovenija leta 2021 predsedovala Svetu Evropske unije ter da se že začenjajo priprave nanj, med drugim tudi, da bodo vladne organizacije za namen predsedovanja kadrovsko okrepili.
Vendar, kaj sploh je Svet EU?
Svet EU predstavlja primer nadnacionalne institucije na evropski ravni. Njen sedež je v Bruslju ter je poleg Evropske komisije in Evropskega parlamenta ena od treh glavnih institucij EU.
Sestavljajo ga ministri posameznih držav članic na način, da ko se zamenja nacionalna vlada in njeni ministri, se spremeni tudi sestava Sveta, torej njegova sestava ni stalna. Nespreminjajoč pa je odbor stalnih predstavnikov, ki usklajujejo delo Sveta EU. To so tako imenovani Coreperi. Pri Coreperu I gre za namestnike veleposlanikov držav članic. Ti predstavljajo različne panoge, kot so na primer kmetijstvo in ribištvo, konkurenčnost, izobraževanje, mladina, kultura in šport, zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov, promet, telekomunikacije in energija in tako dalje. Coreper II pa predstavljajo neposredno veleposlaniki držav članic. Panoge, ki jih ti predstavljajo so ekonomske in finančne zadeve, zunanje in splošne zadeve, pravosodje ter notranje zadeve.
V Svetu EU določanje poteka s soglasjem ali kvalificirano večino.
Vsaka država Svetu predseduje po vnaprej določenem sistemu rotacije za obdobje šestih mesecev. Ker pa je šestmesečno obdobje relativno malo časa, poteka predsedovanje v obliki tako imenovanih triih predsedstev, kar pomeni, da po tri države članice pripravijo dolgoročnejše cilje in skupen osemnajstmesečni program dela. Šele na podlagi le-tega vsaka država posamezno začrta prednostne naloge znotraj časovnega obdobja šestih mesecev.
Trio predsedstev bo letos enak, kot je bil leta 2008, ko je Slovenija prvič prevzela vajeti predsedovanja. Tudi tokrat bo v družbi Nemčije in Portugalske. Bistvo predsedovanja je, da država v svojih šestih mesecih usmerja zakonodajna dela EU. Pomembno pri tem je ohranjanje objektivega vodenja, saj mora država v tem času delovati kot nevtralen posrednik, ki ne teži k uveljavljanju lastnih nacionalnih nagnjenj, temveč išče rešitve za skupno dobro EU. Kljub temu pa s predsedovanjem pride na vrsto država, ki lahko pokaže, kaj vse je možna predlagati. Na način krožnega predsedovanja je doseženo, da je upoštevan glas vsake države ter krepi nehierarhična zgradba Evropske unije kot celote.
Alen Demiri