V četrtek, prvega aprila 2021, smo se prostovoljci na projektu Priložnost.EU pogovarjali z evroposlanci glede predsedovanja Slovenije Svetu EU in priložnosti, ki jih imamo mladi v okviru Evropske unije na splošno. V pogovoru so sodelovali Romana Tomc, Tanja Fajon in Klemen Grošelj, moderatorka dogodka pa je bila naša prostovoljka Anka Grmek.
Četudi današnji svet pretresa pandemija koronavirusa, smo pozornost posvetili drugim perečim tematikam. Če si pogovor zamudil/-a, si ga še vedno lahko ogledaš tukajle, lahko pa si prebereš povzetek povedanega spodaj.
Anka Grmek: Začnimo s predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Ali bi lahko na kratko izpostavili ključne točke, po katerih se tokratno predsedovanje Slovenije razlikuje od našega prejšnjega predsedovanja?
Klemen Grošelj: Definitivno je glavna razlika dejstvo, da bodo prioritete postavljene k izboljševanju zdravstvenega sistema v državah članicah in posledično k hitrejšemu ter učinkovitejšemu pridobivanju potrebnih pripomočkov in zdravil. Naj izpostavim, da vsebuje predsedovanje Svetu EU vedno tudi tako imenovan X-faktor, ki bo v prihajajočih časih še večji, saj živimo v zelo nepredvidljivih časih. Upam, da se bo Slovenija v okviru predsedovanja poleg perečih tem, kot so okrevanje gospodarstva po pandemiji, investicijski sporazum s Kitajsko in zapleti pri dobavi cepiv, posvetila tudi mladim. Predvsem menim, da bi se Slovenija lahko posvetila vprašanju o ranljivosti delovnih mest med mlajšimi generacijami ter tudi težavo s pomanjkanjem mobilnosti. Prepoved prostega pretoka ljudi je namreč najbolj prizadela ravno mlade.
Anka Grmek: Ali se mladi dovolj zavedajo pomena predsedovanja za našo državo?
Tanja Fajon: Zavedanje o pomenu predsedovanje je definitivno prenizko, ne samo med mladimi, ampak tudi med starejšimi generacijami. Četudi niso vsi zavedni evropski državljani, menim, da je poznavanje institucij in posledično pomembnosti predsedovanja med ljudmi prenizko. Dejstvo je, da v šestih mesecih predsedovanja država lahko izpelje svojo agendo, je zelo vzpodbudno za sleherno predsedujočo članico. V tem času se lahko namreč zelo uspešno promovira in ustvari veliko novih priložnosti.
Anka Grmek: Menite, da bi moralo več pozornosti za dejavno vključevanje mladih pri predsedovanju?
Romana Tomc: Priložnost so dobili številni mladi in še jo bodo lahko našli. Objavljenih razpisov za prosta delovna mesta v okviru predsedovanja je bilo že mnogo, iskalci zaposlitve so morali zgolj aktivno spremljati oglase in objave. Načeloma se pri predsedovanju zaposluje posameznike, ki imajo izkušnje z delom ali študijem v tujini, veliko je tudi prostora za tiste, ki teh izkušenj nimajo, a jih delo zelo zanima. Naj izpostavim kot primer svoj način izbiranja pripravnikov, najraje namreč možnost ponudim tistemu študentu oziroma mlademu strokovnjaku, ki še nima delovnih izkušenj v evropskih institucijah. Sama vidim smisel pripravništva ravno tu: EU institucije pripeljati bližje tistim, ki se nanje še ne spoznajo.
Preidimo na tematiko mladih in EU. Katere so največje težave mladih v Sloveniji po vašem mnenju?
Tanja Fajon: Menim, da težave mladih tičijo v iskanju zaposlitve, izkoriščanju delodajalcev, študentskem delu in seveda v prekarnosti zaposlitve. Epidemija koronavirusa je med mladimi povzročila tudi hude duševne stiske. Vsem težavam navkljub sem mnenja, da je mladim danes nekoliko lažje, kot je bilo starejšim generacijam pri iskanju zaposlitve. Dostop do interneta in posledično večji pretok dostopnejših informacij namreč precej olajšata življenje. Poleg tega bi rada poudarila, da takšen pristop s seboj prinaša tudi negativne posledice, mednje bi nedvomno uvrstila neustavljivo poplavo priložnosti in informacij. Mladi se vsak dan soočajo z njimi, kar zahteva veliko mero kreativnosti in iznajdljivosti, da posameznik uspešno posveti svojo pozornost zgolj tistim, ki predstavljajo pravi gradnik lastne prihodnosti. Treba je znati kljubovati takšnim količinam informacij, kar zagotovo ni lahka naloga.
Anka Grmek: Kako bi lahko mlade, ki odhajajo v tujino na izobraževanje, usposabljanje, delovno prakso in podobno, privabili nazaj domov, v Slovenijo? Kako bi se izognili begu možganov?
Klemen Grošelj: Menim, da Slovenija nima pretiranega bega možganov. Slednji je bil večji v preteklosti, predvsem med letoma 2009 in 2011. Na odhod v tujino vpliva veliko dejavnikov, ne zgolj finančno blagostanje. Mladi imajo v tujini večjo dostopnost do znanja, kar pa se ne more rešiti zgolj z administrativnimi postopki. Predvsem visoko izobraženi raziskovalci v Sloveniji ne vidijo prihodnosti zaradi omejenosti znanja. Razlog, zakaj je tujina mamljivejša, je tudi višja fleksibilnost zaposlitev ter boljša prehodnost med javnim in zasebnim sektorjem.
Anka Grmek: Kako poskrbeti, da bodo o mladih odločali mladi oziroma da bo pri oblikovanju politik, tudi evropskih, slišan glas mladih?
Tanja Fajon: Menim, da je glas mladih dovolj slišan. V Evropskem parlamentu imamo veliko opravka z mladinskimi politikami. Na vprašanje, kako pritegniti mlade, da bi bili bolj aktivni, pa ni zgolj enotnega pravega odgovora. En izmed njih je znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na šestnajst let, kot je to storila naša severna soseda. Poleg tega menim, da se mladi veliko bolj angažirajo pri specifičnih politikah, kot je denimo okoljska. Mlajše generacije so zelo uspešno pritisnile na evropsko in svetovno politiko, posledično je zavest, da je za okolje treba poskrbeti, postala panglobalna akcija. Ko se mladi angažirate, lahko dosežete marsikaj. Pomembno je, da to razumete in se tega zavedate.
Anka Grmek: Kaj torej menite o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na šestnajst let?
Romana Tomc: Menim, da znižanje samo ne bi pripeljalo do višje družbene angažiranosti. Šestnajstletniki so dovolj zreli, da bi lahko odločali o pomembnih temah, kot je izbor voditelja države. Sicer je veliko takšnih, ki jih volitve preprosto ne zanimajo, saj se morebiti njihovi starši za politiko ne zanimajo preveč oziroma jim je bila politika v šoli predstavljena na suhoparen in turoben način. Mislim, da mora vsak posameznik, ki gre na volitve, imeti znanje o kandidatih in točno vedeti, zakaj jim podaja svoj glas. Nisem proti znižanju starostne meje, vendar imam nekatere pomisleke. Mladi bi potrebovali več zavedanja in odgovornosti, da bi znižanje praga bilo uspešno.
Anka Grmek: Veliko se govori o poklicih prihodnosti, predvsem s področja visokih tehnologij. Kako Evropska unija na tem področju konkurira z ostalimi velesilami?
Romana Tomc: Konkuriranje lahko dojemamo z dveh vidikov. Prvi zajema število delovnih mest, ki spadajo v to kategorijo, drugi pa uspešnost izobraževanja in vzgoje mladih v omenjeni smeri. Kot je že omenila gospa Fajon, se mlajše generacije vsakodnevno srečujejo z obilico priložnosti, kot so denimo Erasmus pripravništva ali študijske izmenjave. Služba v tujini, kamor spadajo tudi poklici prihodnosti, je privlačnejša kot v Sloveniji, ki je še vedno v razvojnem zaostanku. Mladi bežijo v tujino predvsem zaradi fleksibilnosti, saj so tam boljše možnosti za napredovanje, sistem ni “vkalupljen”, kot je denimo v Sloveniji.
Anka je nato besedo predala Alenu, ki je evroposlancem postavil nekaj zanimivih vprašanj s strani gledalcev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas spremljali, bilo vas je namreč več kot štiristo.
Katarina Jarc in Marko Ilić