Jamstvo za mlade in konkretna finančna podpora iz EU, t.i. sredstva Evropskega socialnega sklada in Pobuda za zaposlovanje mladih, so pomembna za zmanjšanje brezposelnosti. Tudi zato v Evropskem parlamentu podpiram spremembe, s katerimi se pospešuje financiranje projektov za boj proti brezposelnosti mladih.
Do sredstev iz milijarde evrov za pomoč pri zaposlitvi 650 tisoč mladih po vsej EU, je upravičena tudi Slovenija, v spravnem postopku o proračunu EU 2016 pa smo poslanci zahtevali tudi povečanje sredstev na postavki Zaposovanja mladih za 473 milijonov evrov. Vendar ti ukrepi niso dovolj. Spremembe moramo doseči na različnih področjih.
Za uspešno znižanje brezposelnosti mladih je treba predvsem ustvarjati in odpirati kakovostna delovna mesta. Politika, tako nacionalna kot evropska, ima pomembno vlogo – ne z odpiranjem delovnih mest v državni in v javni upravi, ampak z ustvarjanjem stimulativnega, odprtega in z globalnim svetom povezanega okolja.
Potrebujemo bančni sistem, ki bo mladim in podjetnikom pomagal s finančnimi sredstvi, namesto, da jim postavlja za pridobitev kreditov nemogoče pogoje. Potrebujemo tudi davčni sistem, ki ne bo s pretirano visokimi davki zadušil perspektivnih mladih, za ugodno poslovno okolje pa je nujen pravosodni sistem, ki hitro in učinkovito rešuje gospodarske spore. Spoštovanje delovno-pravnih in varnostnih standardov pa lahko dosežemo zgolj z učinkovitim nadzorom, ki bo preprečeval sivo ekonomijo in nelojalno konkurenco.
Razvoj gospodarstva pa je tesno povezan tudi s prometno infrastrukturo, ki mora omogočati odpiranje podjetij tudi izven glavnega mesta oz. glavnih centrov, na evropski ravni pa so bile podane številne pobude, ki gredo v smeri izboljšanja trenutne situacije. Na odpiranje novih delovnih mest bo zagotovo vplival TTIP, nikakor pa ne smemo zanemariti ustanavljanja Evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, izboljšanja postopkov insolventnosti, finančne podpore za gradnjo prometne infrastrukture, ipd.
Na državah članicah je, da resno vzamemo opozorila institucij EU in se učimo dobrih praks drug od drugega. Korak k rešitvi je spodbujanje obrtnih poklicev, dualno izobraževanje in praktično usposabljanje med samim šolanjem. Na takšen način bi šolski sistem prilagodili potrebam na trgu dela.
Raziskave Evropske komisije kažejo, da mladi, ki so bili na študijski izmenjavi ali pripravništvu v tujini, lažje dobijo delo, saj imajo močnejšo mrežo poznanstev, so bolj odprti in imajo izkušnje. Kako pozitivno izkušnja iz tujine vpliva na mlade, vidim, ker jim v svoji pisarni v Bruslju nudim možnost pripravništva. Projekti kot je Erasmus+ so zelo dobrodošli, na mladih pa je, da čim bolj izkoristijo možnosti, ki jim jih nudi EU. Dobra popotnica za prihodnost pa je vsekakor tudi aktivno državljanstvo in vključenost v mladinske organizacije.
Slovenija pa tudi celotna EU se mora začeti zavedati, da je pomoč mladim in nadarjenim naložba v prihodnost. Manj birokracije in hitrejši odziv države sta nujna za razvoj podjetništva v katerem imajo številni mladi svojo prihodnost, zmanjšanje brezposelnosti med mladimi pa je ena od prioritet mojega poslanskega dela.